OK po Acapulcu pa KONCNO bol moja scena =) Komi sm ze cakala to, da si delis cesto s kurami, osli, psi, kozami in vso ostalo zivino. Mal sva se odlocale kam nej greva in sm js na netu nasla en PDF od Costa Chice, obale k jo malkdo obisce. In jasno, sva sle. Ko se peljes iz Acapulca se ves cas peljes ne ob morju, ampak kaksn km v notranjosti. Povsod so samo kokosove in bananine palme, hise oz kolibe od ljudi k zivijo od zemlje in zivine in spet so vsi nenormalno prjazni. Normalno da sva ble edine tujke, tko da sva ble spet na tapeti, ampak v Marqueliji (ena od vasi tam) sva ble samo en dan. Pol pa greva na avtobusno postajo (aka mal vecjo kolibo k ma urnik z busi IN RACUNALNIK!), da bi vprasale za buse za Puerto Escondido. In tam srecava enga tipa, recmo okol 40, prof. Spanscine, k je s svojo zeno in otroci in skupino ameriskih studentov na eni majhni plazi, zlo blizu Marquelie. ” Morta it… Mi spimo pr eni druzini v mrezah, placas okol 90 pesosov na dan (6,5 evra) in za ta kes spis in dobis POJEDINO od morske hrane, sveze nalovljene ribe, rakce… kar ces.